Routes

Planner

Features

Updates

App

Get the App

Routes

Mountain hikes & routes

Austria

Carinthia

Bezirk Klagenfurt-Land

Feistritz im Rosental

Stol (2236 m) – Hochstuhl Summit loop from Bärental

Routes

Mountain hikes & routes

Austria

Carinthia

Bezirk Klagenfurt-Land

Feistritz im Rosental

Stol (2236 m) – Hochstuhl Summit loop from Bärental

Hard

4.9

(19)

227

hikers

Stol (2236 m) – Hochstuhl Summit loop from Bärental

07:45

17.3km

1,280m

Mountaineering

Hard mountaineering route. Very good fitness required. Sure-footedness, sturdy shoes and alpine experience required. The starting point of the route is right next to a parking lot.

Last updated: April 16, 2026

Tips

Includes segments that may be dangerous

Parts of this route comprise highly technical, difficult, or hazardous terrain. Specialist equipment and prior experience is required.

After 6.68 km for 52 m

After 10.9 km for 52 m

Waypoints

Start point

Parking

Get Directions

5.46 km

View from Klagenfurter Hütte

Highlight • Viewpoint

Great panorama in front of and from the hut and good food.

Translated by Google •

Tip by

6.03 km

The Hochstuhl (obsolete Stou, Slovenian Stol) is a mountain on the border between Carinthia (Austria) and Slovenia. With a height of 2237 m, it is the highest peak in the Karawanks. Its sharp northern cliffs form an impressive valley head in the Carinthian Bärental.

Translated by Google •

Tip by

6.42 km

View of Klagenfurter Hütte

Highlight • Viewpoint

Very nice view of the valley.

Translated by Google •

Tip by

6.42 km

Bielschitzsattel (Sedlo Beilsica)

Highlight • Mountain Pass

Wonderful views of Austria and Slovenia. On the Austrian side you can see the Klagenfurter Hütte.

Translated by Google •

Tip by

8.70 km

Stol (2236 m)

Highlight • Summit

Stol, imenovan tudi Veliki Stol, je najvišji vrh Karavank. V bližini glavnega vrha je na njegovi južni strani Mali Stol (2198 m). Med obema vrhovoma je sedlo Med Stoli. Stol se proti vzhodu veže prek grebenov Belščice ali Orlice (Celovška špica, 2105 m) in Svačice (1953 m) s skalnato gmoto Vrtače. Proti zahodu se Stolovo sleme nadaljuje prek Potoškega Stala (2014 m) in Belščice (Vajnež, 2104 m) do sedla Seča ali Medvedjak (1698 m), ki ga loči od Struške, njo že prištevamo k skupini Golice. Na severu padajo mogočne razdrapane stene v zatrep Medvedjega dola na Koroškem. Južna pobočja Stola so razbrazdana z dolgimi žlebovi in nad širokim pasom planin na višini okoli 1200 m zelo strma, pod planinami proti dolini Završnice pa položnejša. Stol je tudi osrednja gora Stolove gorske skupine med Ljubeljem in Medvedjakom. Sestavljen je iz triasnih apnencev in dolomitov. Na njegovih travnatih vesinah, meliščih in skalnih policah raste značilna alpska flora: planika, murka, Zoisova vijolica, lepi jeglič, navadni alpski zvonček, retijski in julijskoalpski mak, brezstebelna lepnica in še mnoge druge.

Razgled s Stola je izredno širok. Na vzhodu so v bližini Belščica, Vrtača, Begunjščica in Košuta. Proti jugovzhodu vidimo Dobrčo, Kamniške Alpe, Posavsko hribovje s Kumom in Gorjance. Obširna je tudi južna stran: pod nami je gorenjska ravnina s Kranjem, Radovljico, Bledom in drugimi kraji, naprej Ljubljanska kotlina z Ljubljano, potem pa notranjsko hribovje do Snežnika, Polhograjsko in Škofjeloško hribovje, Trnovski gozd, Porezen, Ratitovec in Jelovica. Prelep je pogled proti jugozahodu na Julijce s Triglavom ter na Pokljuko in Mežaklo v ospredju ter na Dolomite na obzorju. Na zahodu lepo vidimo greben Karavank s Potoškim Stolom, Belščico in Kepo, ob južnem vznožju grebena pa del Zgornje Savske doline z Jesenicami in Mojstrano. Lep razgled je tudi proti severu na Rož, dolino Drave ter Čelovško kotlino s Čelavcem in Vrbskim jezerom, proti severovzhodu do Obirja, Pece in Svinške planine, proti severozahodu pa do Nizkih in Visokih Tur.

Stol ima velik pomen tudi za slovensko planinsko organizacijo; na njem se je rodila ideja o ustanovitvi Slovenskega planinskega društva. Mladi hribolazci Josip Hauptman, Ivan Korenčan in Anton Škof so se 23. julija 1892 povzpeli na Stol. Ob lepem vremenu so se pogovarjali, zakaj so po vseh slovenskih gorah samo nemške koče, nemški napisi in kažipoti. »Vzdramimo se!« so rekli mladeniči, si podali roke in se pobratili ter sklenili, da ne bodo odnehali, dokler se ne ustanovi slovensko planinsko društvo. Prevzeli so pobudo in želja se jim je kmalu uresničila: 27. februarja 1893 je bila v Ljubljani ustanovljeno Slovensko planinsko društvo.

Tip by